Potrošniki poznajo enakomerne črno-bele črte s črtno kodo na embalaži izdelkov. Toda ne vedo vsi, katere informacije se skrivajo pod njimi, o čem lahko pove črtna koda.
Najpogostejša črtna koda je evropsko oštevilčenje izdelkov EAN-13. V ZDA in Kanadi se uporablja 12-bitna koda UPC.
Prvi trije znaki v digitalni vrednosti črtne kode so koda regionalnega predstavništva združenja (predpona nacionalne organizacije), v katerem je registriran proizvajalec izdelka. Večina podjetij se raje registrira v predstavništvu združenj svojih držav, vendar združenje ne prepoveduje registracije podjetja v drugi državi, zato države proizvodnje blaga ni mogoče določiti s prvimi tremi števkami.
Kode, ki se začnejo z dvema (predpone 200 do 299), so rezervirane ločeno. Te kode uporabljajo podjetja za lastne namene, običajno za prodajo na drobno, in označujejo ceno, težo in druge parametre. Ne uporabljajo se zunaj podjetja in jih tretje osebe ne registrirajo ali urejajo.
Naslednjih 4-6 števk je koda proizvajalca (registrska številka proizvajalca izdelka). Vsaka regionalna predpona je namenjena registraciji od deset tisoč podjetij do milijona. Dolžina tega polja je odvisna od predpisov regijske pisarne. Z večjo velikostjo polja je mogoče registrirati več podjetij, potem pa lahko vsako podjetje registrira manjšo količino blaga (naslednje številke). Če je torej koda podjetja 6-mestna, ima vsako podjetje priložnost, da registrira 1000 enot izdelkov.
Koda samega izdelka je naslednjih 3-5 števk. Dolžina tega segmenta je odvisna od tega, kako je registrar za osnovno izbral dolžino kode podjetja. Hkrati digitalna koda izdelka nima nobenega semantičnega dejavnika. Združenje priporoča dosledno dodeljevanje kod blagu, saj se sproščajo nove vrste izdelkov, ne da bi v to kodo vnesli posebno semantično obremenitev. To je le serijska številka izdelka, ki jo terminalski računalnik v trgovini preprosto vzame iz lastne računalniške baze, kjer je shranjeno ime in cena izdelka.
Zadnja številka je kontrolna številka in se uporablja za preverjanje, ali optični bralnik pravilno bere poteze. Števila na parnih mestih se dodajo in pomnožijo s 3. Nato se dodajo števila na neparnih mestih. Nato se rezultati seštejejo in v končnem znesku ostane le slika na zadnjem mestu. Nato se ta številka odšteje od 10. Nastala razlika je kontrolna številka, ki se mora ujemati s tisto, ki jo v črtni kodi označuje zadnja.