Na svetu obstaja veliko kriminalnih združb. Razdeljeni so glede na teritorialna in etnična načela, včasih pa so mednarodni. Ena najnevarnejših in najvplivnejših tolp na planetu je mehiški mamilni kartel Sinaloa.
Največja in najnevarnejša kriminalna skupina na svetu je mamilni kartel Sinaloa. Kartel ima sedež v mehiški zvezni državi Sinaloa in je vpleten v trgovino z mamili, pranje denarja in druge vrste kriminalnih poslov. Ameriške obveščevalne agencije kartel Sinaloa imenujejo "najmočnejši mamilni kartel". Leta 2011 je Los Angeles Times Sinaloo označil za "najnevarnejšo organizirano kriminalno skupino na svetu".
Izvor in dejavnosti Sinaloe
Zgodovina nastanka kartela je tesno povezana z osebnostjo Pedra Pereza - enega prvih mehiških gospodarjev drog. Sredi 60. let prejšnjega stoletja se je ukvarjal s tihotapljenjem marihuane. Prav on je prišel na idejo o uporabi letal za prevoz drog v ZDA in postal prvi vodja kartela.
Sinaloa ima kriminalne dejavnosti v 17 mehiških zveznih državah, vključno s prestolnico države. Po nekaterih poročilih naj bi njenim članom iz Južne Amerike uspelo pretihotapiti več deset ton kokaina.
Sinaloa in vojne z mamili
V Mehiki obstaja več velikih mamilnih kartelov. Nenehno so med seboj v vojni in poskušajo ujeti največ drobnih poslov. Kartel Sinaloa je že večkrat vodil vojne z mamili s svojimi konkurenti, med katerimi je glavni kartel Tijuana.
Leta 1992 so strelci Sinaloe v disko klubu ustrelili osem članov Tijuane. Leta 1993 je na letališču Guadalajara izbruhnila obračun med Tijuano in Sinaloo, kjer je umrlo šest civilistov, med njimi katoliški kardinal Juan Jesús Posadas Ocampo.
Leta 2008 so se militanti Sinaloe spet spopadli s člani kartela Tijuana. Bitka se je vodila s strojnicami. Na kraju bitke je ostalo 17 pobitih militantov. Poškodovanih je bilo še šest.
Istega leta 2008 so mehiške oblasti aretirale enega od voditeljev Sinaloe - Alfreda "El Mochomo". Da bi se maščevali šefovi aretaciji, so orožniki v Mexico Cityju ubili več visokih uradnikov.
Leta 2010 je v zaporu Mazatlan izbruhnila obračun med militanti Sinaloe in člani drugega močnega kartela Setas. Zaporniki so zasegli orožje stražarjev in vdrli v blok zapora, kjer so bili predstavniki sovražnega kartela. Pokol je ubil 29 ljudi.
Malo kasneje je vojska v streljanju našla in ubila vodjo Sinaloe - Ignacija Coronela. Dva tedna kasneje so borci kartela, oblečeni v policijske uniforme, ujeli in ubili župana mesta Santiago. Dva tedna kasneje je ista usoda doletela tudi župana mesta Hidalgo.
