V večini držav sveta se uporabljajo različni kovanci. Ne glede na to, kako jih nadomeščajo vse vrste elektronskega denarja in plastičnih kartic, so kovanci še vedno živi in razširjeni.
Tradicija kovancev
Kar zadeva obtok kovancev, Rusija ni nobena izjema in čeprav je ne tako dolgo nazaj slavni peni zamrl zaradi svojih pičlih stroškov, kovinski denar v Rusiji obstaja že v različnih apoenih.
Tradicije kovanja na svetu se ne razlikujejo dosti. Edino, kar se spremeni, je oblika kovancev in njihova sestava, oziroma zlitina, iz katere so izdelani.
Zlitine na osnovi bakra so že dolgo postale tradicionalne po vsem svetu. V tem ni nič presenetljivega, saj je sprva, po prehodu iz kovanja denarja iz plemenitih kovin, v poslovanju s kovanci vladal baker. Bakren denar je kot pogajalski žeton obstajal že v časih starega Rima.
Iz česa so narejeni kovanci?
Sodobni ruski kovanci niso izdelani iz ene same kovine ali zlitine. Veliko je odvisno od leta izdaje in poimenovanja.
Kovanci v višini ene kopejke in petih kopec so bili izdelani iz jekla z naknadnim premazom z bakrenikom, ki predstavlja tako imenovane oblečene kovance.
Večina kovancev za deset in petdeset kopejk, izdanih pred letom 2009, je bila izdelana iz posebne zlitine bakra in cinka. Toda od leta 2006 so začeli te kovance izdelovati iz jekla, prevlečenega z zlitino Tompak, ustvarjeno na osnovi bakra s cinkom in drugimi elementi.
Kovanci višjega apoena, en in dva rublja, so bili prvotno izdelani iz bapronika. To se je nadaljevalo do leta 2009, kasneje pa so jih začeli kovati z jeklom in prevlekati z nikljem.
Do leta 2009 so kovali kovance za pet rubljev iz bakra s prevleko iz bapronicla. Šele od leta 2009 se je začela proizvodnja jeklenih kovancev za pet rubljev s prevleko iz nikljeve zlitine.
Od leta 2009 je iz medeninasto prevlečenega jekla izkovanih deset rubljev.
Zgodovina
Toda ruski kovanec ni vedno gravitiral k železu. Bilo je obdobje, ko so masovno kovali bimetalni kovanec, ki je bil precej težaven za izdelavo, a učinkovit. Torej, leta 1991 je bil kovan kovanec za deset rubljev, v katerem je bil notranji del iz bakreno-cinkove zlitine, zunanji pa iz bapronika.
Po omejevanju kovanja tega kovanca leta 1992 so bili v množični obtok izdani bimetalni kovanci v apoenih petdeset in sto rubljev.
Trenutno se poleg množičnih kovancev redno kovajo zbirateljski, darilni in spominski kovanci. Zanje uporabljajo zlato, srebro, vse iste bimetale z edino razliko, da imajo sodobni spominski kovanci obroč iz bakreno-cinkove zlitine in jedro iz bapronika.