Podjetni Egipčani sodelujejo pri ustvarjanju flomastra. V grobnici Tutankhomon so arheologi odkrili predmet, podoben bakrenemu svinčniku. Postal je oče sodobnega flomastra.
Zgodovina videza
Leta 1960 je na Japonskem znamka Flo-master prvič po vsem svetu izdala flomastre. Verjame pa, da jih je leta 1942 izumil Yukio Hori. Njegov izum je bila pisalna naprava, ki je pisala z barvo. Da barva ne bi takoj odtekla, je bil vanj vgrajen poseben rezervoar, na katerega je bila pritrjena konica. Običajno je bila konica narejena iz nekakšnega poroznega materiala, ki je po eni strani zadrževal odvečno vlago, po drugi strani pa jo je lahko prenašal v majhni količini. Za izdelavo so praviloma uporabljali klobučevino ali najlon.
Predpostavlja se, da je flomaster ime dobil po angleški besedi "flow", kar v prevodu pomeni "teči, teči". Vendar to ni gotovo znano.
Po izumu flomastra na Japonskem je to idejo kupilo nemško podjetje Edding, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo barv. In že v 80-ih so markerji končno osvojili svet. Zdaj je težko verjeti, vendar so se sprva flomastri slabo prodajali. Šele potem, ko so posneli oglase o Disneyjevih likih, ki jih slikajo, se je njihova prodaja znatno povečala.
Tehnologija izdelave flomastrov
Trenutno se proizvaja ogromno podtipov označevalcev, vendar so komponente praviloma enake za vse. Ti deli so: palica, rezervoar za črnilo, telo, čep in pokrov.
Palice so narejene iz materialov, kot so lavsan, teflon ali najlon. Zanimivo je, da je material najprej impregniran s formaldehidno smolo, da mu da trdnost, nato pa so zaradi dobljene visoke trdnosti prisiljeni, da jih režejo in ostrijo z diamantnimi diski.
Črnilo pa je koncentrirano barvilo, ki se razredči z vodo. Po tem se mu dodajo higroskopne snovi, ki preprečujejo izsušitev črnila.
Običajno je rezervoar s črnilom izdelan iz bombaža ali sintetičnih vlaken, ki so predhodno stisnjena v blazinico. Nato nastali tampon prekrijemo s celofanom.
Telo in pokrov sta narejena s pritiskom. Za to polipropilenske surovine zmešamo z barvilom in stopimo pri visoki temperaturi. Po tem dobljeno maso stisnemo z jeklenim vijakom.
Ko so vsi sestavni deli izdelani ločeno, so sestavljeni v končni izdelek.
