Ruski predsednik Vladimir Putin se je 12. julija 2012 v četrtek sestal z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem. Dialog med voditeljema je bil v zadnjem letu in pol najbolj ploden. Rezultat srečanja je bil podpis več kot ducat dvostranskih dokumentov.
Predsednika Ruske federacije in Ukrajine sta se sestala na Jalti, kjer je potekalo zasedanje meddržavne komisije. Vladimir Putin in Viktor Janukovič sta razpravljala o razmejitvi pomorskih prostorov v Črnem in Azovskem morju, podpisala deklaracijo o rusko-ukrajinskem strateškem partnerstvu, memorandum o postopku uporabe atomske energije v miroljubne namene. Na podlagi podpisane deklaracije bodo ustanovljena skupna gospodarstva na področju energetike in jedrskega gorivnega cikla.
Strani sta razpravljali tudi o težavah pri dobavi in plačevanju plina. To vprašanje je bilo najbolj pereče v zadnjih letih. Rezultat je bil dogovor o intenzivnejšem iskanju kompromisov.
Kot rezultat srečanja sta se Putin in Janukovič lahko dogovorila in podpisala sporazum o razmejitvi morske meje v Kerški ožini in Azovskem morju. Otok Toulouse, ki je bil kamen spotike, je šel v Ukrajino, tako kot druga sporna ozemlja. Ruska federacija je kadar koli dobila pravico do uporabe Kerške ožine za prehod svojih ladij. Po mnenju politologov gre za kompromisno rešitev za obe strani.
Predsednik Rusije je ob reviziji plinskih odnosov ugotovil, da ruska stran ne vidi razloga za spremembo prej podpisanega sporazuma o ceni modrega goriva. A hkrati bo vstop Ukrajine v carinsko unijo znižal ceno za Ukrajino. Janukovič še ni pripravljen vstopiti v vozilo. Končna odločitev bo sprejeta, potem ko bo predsednik Ukrajine prepričan o učinkovitosti tega združenja.
Najpomembnejše na srečanju je bil podpis deklaracije o strateškem partnerstvu med Rusijo in Ukrajino. Glavne točke temeljnega dokumenta so bile: poglabljanje strateškega partnerstva, dvostranska podpora socialno-ekonomskim reformam, krepitev prijateljstva in razvoj sodelovanja med obema narodoma, posodabljanje gospodarstva. Glavna področja sodelovanja bodo usmerjena v razvoj političnih, gospodarskih, varstvenih, kulturnih, humanitarnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti obeh držav.
