Kriterij lahko imenujemo naravna ali umetna odvisnost, ki jo najdemo v matematiki, teoriji nadzora, naravi in človeških občutkih. Kriterij nas sili, da sistem ali celoten organizem spremenimo tako, da ga lahko samega minimiziramo ali maksimiziramo, hkrati pa bo sistem potisnil k največji celovitosti.
Navodila
Korak 1
Posebej ločimo merila resničnosti znanja, ki so logična ali empirična. Merila resnice so zakoni logike, pri katerih se za vse, kar je logično pravilno in ne vsebuje nobenih protislovij, šteje za resnico. Pri empiričnih metodah je resnica tista, ki ustreza podatkom, pridobljenim iz poskusa.
2. korak
Kriterij lahko služi kot ocena določenega dejanja ali procesa. Na njegovi podlagi se opravi ocena ali razvrstitev predmeta.
3. korak
Obstajajo tudi posebna merila optimalnosti, ki so značilni kazalniki za reševanje problema, po katerih se ocenjuje optimalnost dobljene rešitve, tj. največje zadoščenje postavljenim zahtevam. Optimizacija temelji na iskanju najboljše rešitve za določen problem z danimi parametri. Vse je zapleteno zaradi dejstva, da je med karakterizacijo predmeta težko izbrati ločeno merilo, ki bo ključno in bo zagotovilo polnost zahtev.
4. korak
Obstajajo tudi merila napredka, ki delujejo kot povečanje ravni organiziranosti sistema, kar se kaže v integraciji njegovih elementov in povečanju stopnje integritete, prilagoditvenih zmožnosti, funkcionalne učinkovitosti, kar daje velik potencial za nadaljnje razvoj.
5. korak
Kriterij narave je vsesplošna vnaprej določena narava, da zadovolji svojo lastno celovitost in celovitost določenih oblik.
6. korak
Globalno merilo je glavno merilo, ki je na vrhu drevesa meril in podreja vse druge parametre in soodvisnosti.
7. korak
Kriterijski slog vedenja je svoboden slog s sposobnostjo izbire določenih odločitev v skladu z lastnim ocenjevalnim poljem in pogledom na svet, ne pa z vlogami v določenem scenariju in situaciji.
