Socializacija posameznika je proces človekovega vstopa v družbeno strukturo. Od tega zapletenega, a vitalnega mehanizma je odvisno, kako se bo človek lahko uresničil v družbi.
Proces osebne socializacije
Ker okoliški svet ne stoji na mestu in se nenehno spreminja, se mora človek prilagoditi tem spremembam za lažje življenje, zato proces socializacije človeka poteka skozi človekovo življenje. Bistvo človeka ne more stati pri miru, zaradi tega se nenehno spreminja. Življenje je prilagajanje človeka nenehno spreminjajočim se okoliščinam okoli njega, oseba pa je družbeno bitje.
V procesu socializacije človek razvije socialne lastnosti, na primer veščine, znanje, veščine, ki mu dajo priložnost, da je enakovreden udeleženec v družbenih odnosih. Proces socializacije se lahko zgodi v razmerah nepredvidljivega vpliva na osebnost različnih življenjskih okoliščin, pa tudi z namenskim vplivom na oblikovanje osebnosti.
Cilj socializacije je razvoj in oblikovanje posameznikove individualnosti z razvojem lastnega modela vedenja in pridobivanjem osebnih življenjskih izkušenj.
Faze socializacije osebnosti
Socializacija se začne z razvojem človekovih družbenih vrednot in norm vedenja, po zaslugi katerih se človek nauči ustrezati družbi. Nato si oseba prizadeva za svojo osebnost in možnost vplivanja na druge člane družbe. Zadnja faza je združevanje vsake osebe v skupino, v kateri razkrije vse svoje možnosti.
Obstajata primarna in sekundarna raven socializacije. Primarna socializacija je usvajanje norm in vrednot s strani otroka, proces, ki poteka na področju medosebnih odnosov od trenutka rojstva do oblikovanja osebnosti same. Socializacija poteka v majhnih skupinah, olajša pa jo okolje posameznika: starši, sorodniki, prijatelji, zdravniki, trenerji itd.
S sekundarno socializacijo se asimilirajo nove norme in vrednote, osebnostne spremembe v obdobju zrelosti in bivanja v družbi. Proces poteka na ravni velikih družbenih skupin in institucij, pri čemer sodelujejo uradne institucije, šolska uprava, države itd.
Dejavniki, ki vplivajo na socializacijo osebnosti
Na socializacijo osebe vpliva predvsem biološka dednost. Zahvaljujoč temu dejavniku ima vsaka oseba sprva svojo individualnost.
Na socializacijo vplivajo kultura družbenega okolja, izkušena skupina in individualne izkušnje posameznika.
Proces socializacije je še posebej aktiven v mlajših letih. V tem času osebnost razvija pogled na svet, odgovornost do družbe, kreativno mišljenje, sposobnost timskega dela, potrebo po samorazvoju in samoizobraževanju, pridobivanju in razvoju poklicnih lastnosti, sposobnost samostojnega odločanja.