V procesu ustvarjanja risbe se inženir sooča s celo vrsto težav, sposobnost reševanja pa je stopnja njegove usposobljenosti. Določanje vidnosti na risbah zapletenih delov je eden od omenjenih problemov. Najpogostejša metoda za določanje vidnosti na risbi je metoda sočasne točke.
Potrebno
Slike dela brez natančne vidljivosti v vsaj dveh glavnih pogledih, ki zajemajo pogled od spredaj, za ta pogled spredaj in od zgoraj, označene ključne točke na risbi, na katerih bo določena vidnost, so bolj primerne
Navodila
Korak 1
Na risbi poiščite točke, katerih projekcije na katero koli ravnino sovpadajo, ne da bi se ujemale na drugi projekcijski ravnini. Takšne točke se imenujejo konkurenčne in jih bomo uporabili kot referenčne točke pri gradnji vidljivosti in nas obvestili o lokaciji tistih predmetov v vesolju, na katere so te točke pritrjene.
2. korak
Skozi točke, ki ste jih prej označili, namenjene določanju vidnosti, potegnite črte tako, da so pravokotne na eno od glavnih projekcijskih ravnin, hkrati pa samodejno postanejo vzporedne z drugo projekcijsko ravnino.
3. korak
Z delom označite presečišča črt, ki ste jih narisali v prejšnjem koraku. Te točke bodo tekmovale, ker bodo njihove projekcije na eni ravnini sovpadale, ne da bi se sovpadale na drugi ravnini. Če projekcije točk sovpadajo na čelni ravnini (P1), potem take točke imenujemo čelno konkurenčne. Če projekcije točk sovpadajo na vodoravno ravnino (P2), potem take točke imenujemo vodoravno konkurenčne.
4. korak
Določite svojo vidnost. Za čelno konkurenčne točke se vidnost določa od zgoraj. Točka, katere vodoravna projekcija se nahaja spodaj, torej bližje opazovalcu, bo vidna v pogledu spredaj. Skladno s tem bo še ena točka, ki bo tekmovala s to, nevidna. Za vodoravno konkurenčne točke je vidnost določena s sprednje strani, medtem ko bo vidna točka, ki je višja od ostalih, in vsi ostali, ki tekmujejo za to točko, bodo nevidni.
