Sodobni koledar je bil ustvarjen tako, da je bil čim bližje resničnemu astronomskemu času. Kljub temu je v koledarju nekaj nenavadnosti, ki jih je precej težko razumeti. Na primer, malo ljudi ve, zakaj je februarja le 28 dni.
Sodobni koledar, ki se uporablja skoraj povsod, izvira iz rimskih tradicij. V prvem rimskem koledarju je bilo leto veliko krajše od sedanjega in je obsegalo le deset mesecev. Februarja ni bilo med njimi.
V času Julija Cezarja je bil ustvarjen nov koledarski sistem, ki je bil bolj skladen s položajem Sonca in Lune glede na Zemljo v različnih letnih časih. Ta koledar so sestavili egipčanski astronomi in je bil uradno uveden na ozemlju Rimskega imperija od 45 pr. Z imenom cesarja so ga začeli imenovati "Julian". Po njegovem je bil uveden koncept prestopnih let. V običajnem letu je bil februar dolg devetindvajset dni, v prestopnem pa trideset.
Poleg spremembe števila dni so v koledarju spremenjena tudi imena nekaterih mesecev. Zlasti julij, prej imenovan preprosto "peti", je bil preimenovan v čast Julija Cezarja, ki se je rodil tisti mesec.
Ko je njegov naslednik Oktavijan Avgust prišel na oblast, se koledarske reforme niso končale. Tudi ta vladar je želel v kronologiji ovekovečiti svoje ime. Leta 8 pred našim štetjem je rimski senat podal predlog, da se mesec poimenuje v čast vladarja, ki se je imenoval "šesti". Postal je znan kot avgust. Številni kronisti in raziskovalci od srednjega veka so verjeli, da je bil avgust prvotno sestavljen iz tridesetih dni, cesar, ki je želel, da njegov mesec ni krajši od julija, pa mu je dodal en dan, in sicer od februarja. Kot rezultat, je februar postal še krajši in je dosegel trenutno število dni.
Vendar številni sodobni raziskovalci to zanikajo. Menijo, da je bil avgust prvotno sestavljen iz enaintridesetih dni, februar pa je bil prej skrajšan, da se je koledar prilagodil letnim časom in položaju nebeških teles. To stališče potrjujejo nekateri stari rimski dokumenti.
