Frazeologizem "babilonski pandemonij" je znan vsem in njegov pomen je nedvomen. Vendar pa lahko s podrobnejšim preučevanjem s stališča teorije ruskega jezika odkrijete nekaj novega.
Frazeologizem "babilonski pandemonij" se nanaša na svetopisemski mit. Po legendi so se grešni prebivalci grešnega biblijskega mesta Babilon, kjer je še vedno živela babilonska nečistnica, odločili, da se bodo v moči pomerili s samim Bogom. Začeli so postavljati stolp, ki naj bi po inženirskih izračunih segal do neba, kjer je bilo božje bivališče.
V nasprotju z navado Bog drznemu Babiloncu ni poslal grmenja in strele, zanje ni ponovil scenarija Potopa, temveč je ravnal bolj sofisticirano - mešal je vse jezikovne skupine. Kot rezultat povračilnega dejanja delavci niso več razumeli delovodje, delovodje niso mogli ugotoviti risb in gradnja je bila zastala. Zato so vsi naenkrat zapustili službo in se razkropili po različnih delih planeta ter tako ustvarili narode in narode.
In kaj je "pandemonium?"
V ruščini stavek "babilonski pandemonij" pomeni zmedo, zmedo, skratka nered, ki ga tvori neobvladljiva množica.
Na prvi pogled, brez izkušenj, je vse preprosto in tema bi lahko veljala za zaprto, če ne za en "A".
In kaj pravzaprav je "pandemonium"? Čisto fonetično se takoj pojavi povezava z besedo "množica". Toda z vidika morfološke analize, če vzamemo za množico "gneče", kakšno vlogo lahko tukaj igra predpona "c", ki je po vseh slovarjih ruskega jezika najprej glagol in drugič, pomeni gibanje z različnih točk v enem.
To pomeni, da po logiki izraz lahko pomeni: "ustvarjanje množice od zunaj v enem prostorskem intervalu" - popoln absurd.
Zato ne bi smeli biti prefinjeni v svojem znanju teorije ruskega jezika, ampak se preprosto spomnite stare besede "steber", v enem od pomenov - "spomenik". Potem se vse postavi na svoje mesto. Po analogiji z verzom o ustvarjanju je steber o stvarstvu stvaritev spomenika.
Ruski jezik ustvarja svoja pravila
Kje ima v tem primeru tradicionalni pomen frazeološke enote? Mimogrede, ko v Googlov prevajalec vnesete besedno zvezo "babilonski pandemonij", je rezultat za več jezikov rezultat "jezikovna zmeda", pomen frazeološke enote "Babel" v evropskih jezikih pa je bližje do pomena "glasnost".
Tako se ponovno srečujemo z edinstvenimi zmožnostmi "velikega in mogočnega" jezika, ki je iz nejasnega izraza ustvaril prostorno in smiselno besedo, ki ne sodi v nobeno pravilo ruskega jezika, je pa razumljiva vsakemu ruskemu -govornik.
