Sonca ne morete gledati skozi teleskop, lahko si pokvarite oči ali popolnoma oslepite. Plamen in divja energija, moč in bes - to so sestavni deli te zvezde. Toda ljudem daje toplino in svetlobo, brez katerih ne bi bilo življenja na planetu Zemlja.
Navodila
Korak 1
Sonce je največja zvezda v naši galaksiji. To je kljub temu, da Sonce nosi "naslov" Rumenega palčka. Premer te zvezde je 1.400.000 km, kar je približno 109-krat več kot premer Zemlje, premer supervelike zvezde Betelgeuse pa je 850-krat večji od premera Sonca. Vendar tudi Betelgeuse še zdaleč ni največja zvezda v vesolju. Razdalja med Soncem in Zemljo je 150 milijonov km ali 93 milijonov milj. Sončna svetloba pokriva to ogromno vrzel v samo osmih minutah
2. korak
Kljub svoji majhnosti ima Sonce površinsko temperaturo 6000 stopinj Celzija ali 10.800 stopinj Celzija, v središču zvezde pa je temperatura približno 15-18 milijonov stopinj Celzija. Sonce je narejeno iz vodika in helija, toda zaradi teh visokih temperatur so te snovi v stanju plazme. Ta zvezda proizvede 3.000.000,0000.000 megavatov energije. Velik del te neizmerne moči in moči se preprosto razprši v vesolju
3. korak
Toda nekaj služi Zemlji kot vir svetlobe in toplote. Energija se vrže v vesolje zaradi nenehnih in močnih eksplozij na površju Sonca. Posledično nastane sevanje, ki nas doseže že v obliki elektromagnetnih valov. Te eksplozije so posledica termonuklearne fuzije, ki poteka znotraj jedra zvezde, ki je približno 10-krat gostejše od svinca in je idealno mesto za takšno fuzijo. Atomi vodika so stisnjeni toliko, da nastane helij
4. korak
Zaradi močnega trčenja protonov se nastala energija sprosti v obliki eksplozije in v obliki fotonov doseže Zemljo. Toda v različnih letnih časih in uri dneva sta svetloba in toplota neenakomerno porazdeljeni po planetu. Ko je ena stran Zemlje obrnjena proti Soncu, je dan. Planet se vrti na svoji osi, dan nadomešča noč, noč pa dan. Letni časi se spreminjajo po približno enakem principu, le da je v tem primeru vse odvisno od nagiba Zemlje glede na Sonce.
