Pedagogija je znanost, ki vključuje stoletne izkušnje s poučevanjem in vzgojo. Socialni pedagog ogromno prispeva k izobraževalnemu in vzgojnemu procesu. Izkušnje na tem področju pomagajo tudi učitelju samemu v življenju.
Socialna pedagogika kot veja pedagogike
Pedagogika je težko delo vsak dan, ki učitelja uči zglednega vedenja in visoke samokontrole. Socialni učitelj je do sebe zahteven, neprestano išče pravo rešitev, saj je njegova naloga prenos znanja in oblikovanje skladno razvite osebnosti.
Socialna pedagogika kot celota kot umetnost poučevanja in vzgoje pomaga učiteljevo razmišljanje usmeriti k vzpostavljanju družbenih odnosov v družbi. Socialna vzgojiteljica sodeluje z otroki in mladostniki iz prikrajšanih družin z nizkimi dohodki ali številnih družin ter njihovimi starši. Njene dejavnosti so usmerjene v reševanje osebnih in socialnih problemov otrok in mladostnikov ter jim pomaga pri zaščiti njihovih pravic in svoboščin.
Socialni pedagog prispeva k ustvarjanju okolja psihološkega udobja, varnosti; sprejema ukrepe za zaščito njihovih pravic in svoboščin. Torej, socialna pedagogika ponuja pomembne izkušnje na področju odnosov, razlaga značilnosti v vedenju osebe in njene motive, prikazuje načine in metode reševanja problemov.
Socialna pedagogika vzgojitelju nudi pomembne življenjske izkušnje pri reševanju problemov
Seveda ta aktivnost pusti nekakšen pečat na učiteljevem razmišljanju in vedenju. Tako poklicna miselnost postavlja držo in vrednote socialnemu učitelju, razvija uporabne osebne in poklicne lastnosti.
Socialna pedagogika uči vzdržljivosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. Navsezadnje je delo z otroki iz problematičnih družin odlično delo. Učenci rehabilitacijskih centrov, izobraževalnih in drugih ustanov morajo nedvomno popraviti svoje vedenje, da se bodo lahko v prihodnosti znašli v življenju in postali ugledni državljani.
Socialna vzgojiteljica razume, da travmatizirani otroci potrebujejo pomoč. Učenci iz prikrajšanih družin ne izključujejo možnosti za razvoj duševnih motenj, ki bi lahko v prihodnosti vodile do asocialnega vedenja v družbi in nezakonitih dejanj. Učitelj se ukvarja z moralno vzgojo takih otrok, da se naučijo moralnih norm in prepovedi ter odkrijejo duhovno bogastvo v sebi.
Socialna pedagogika uči učitelja vzpostavljati zaupanja vredne odnose z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Otrok iz prikrajšane družine se po duševnem zdravju in inteligenci pogosto razlikuje od otroka iz polnopravne družine. Naloga socialnega pedagoga je usmeriti potencial problematičnih otrok v pravo smer, pomagati razvijati njihove sposobnosti in talente.
Socialni pedagog razvija komunikacijske in empatijske veščine, ki mu pomagajo zaznati in razumeti občutke drugih. Že izkušnje z delom z otroki iz prikrajšanih družin dajejo učitelju priložnost, da se izogne številnim napakam v življenjskih situacijah.
Socialna pedagogika usmerja učitelja k analitičnemu razmišljanju. Delo s problematičnimi otroki zahteva sposobnost analiziranja vzroka njihovega uničujočega vedenja ter iskanje načinov za reševanje težav in ublažitev posledic. Pedagogika praviloma uči zavedanja rezultatov svojih dejanj. Tako socialni učitelj razvije potrebne osebnostne lastnosti, kot so organiziranost, odgovornost in pobuda. Menijo, da je poklic socialnega pedagoga poklic. Navsezadnje se vsi ne odločijo za pot učitelja, nujno je notranje prepričanje in zavedanje, da je delo z otroki človekova usoda.
