Federacija je ena od dveh glavnih oblik vladanja. Druga pogosta oblika je enotna država. Izraz "federacija" izhaja iz latinskega foederatio (zveza, zveza) in predpostavlja združitev več sorazmerno samostojnih državnih tvorb v eno celostno državo.
Navodila
Korak 1
Vse zvezne države imajo za nastanek objektivne zgodovinske razloge. Zlasti se lahko ustanovijo federacije na nacionalni osnovi, ki združujejo več različnih ljudstev v eno samo državo, na verski podlagi, teritorialno ali mešano. Kot primer federacije, ustvarjene na teritorialni osnovi, lahko upoštevamo Nemčijo ali ZDA, na nacionalni osnovi - Češkoslovaško, na mešani osnovi pa Rusijo ali Indijo.
2. korak
Glavna značilnost, ki razlikuje federacijo od enotne države, je dvojni sistem vrhovnih oblasti, vključno z zvezno in regionalno ravnjo. V zvezni državi lahko subjekti federacije skupaj z zvezno ustavo oblikujejo svoje zakone in druge predpise. Lahko imajo svoje državljanstvo, kapital, svoj grb in celo ustavo. Subjekti federacije pa nimajo pravice odpovedati zvezne pogodbe in se odcepiti od federacije. Prav tako nimajo lastne državne suverenosti in ne morejo samostojno nastopati na mednarodnem prizorišču kot samostojni subjekt svetovne politike.
3. korak
Ne glede na posebnosti njihovih struktur in značilnosti njihovega nastanka imajo vse zvezne države številne značilnosti, ki jim omogočajo natančno razlikovanje od drugih oblik vladanja:
- ozemlje federacije je vedno sestavljeno iz nabora ozemelj njenih subjektov (regij, držav, kantonov itd.);
- zvezna država predpostavlja raznolikost po etnični, nacionalni in verski podlagi;
- zvezna država temelji na zvezni pogodbi, ki so jo podpisali vsi subjekti zveze;
- vse vrhovne zakonodajne, izvršne in sodne oblasti so v pristojnosti zveznih državnih organov;
- pristojnosti zveznih in regionalnih oblasti so omejene z zvezno ustavo;
- zvezni parlament ima vedno dvodomni sistem, v katerem en dom zastopa interese subjektov federacije, drugi pa deluje kot zakonodajni organ celotne zvezne države;
- subjekti federacije imajo svoje zakonodajne, izvršne in sodne organe. Lahko sestavljajo lastne ustave in zakonodajo, pogosto imajo svoje državljanstvo, nimajo pa pravice tiskati lastne valute in nimajo državne suverenosti.
