Obrtna proizvodnja je še vedno dokaj pomemben element gospodarstva nekaterih držav, čeprav je na prvi pogled zastarel koncept. Obstajajo številna merila za razlikovanje obrti, obrti in tovarniške proizvodnje.
Kdo so obrtniki?
Beseda "obrt" izhaja iz nemškega kunster, kar pomeni "obrtnik, obrtnik". Vendar pa je sam pojav rokodelne proizvodnje nastal veliko prej, saj ob zori človeške civilizacije ni moglo biti govora o kakršni koli množični proizvodnji in so bile vse materialne dobrine proizvedene posamezno.
Po eni izmed definicij je obrtniška dejavnost ustvarjanje majhnih serij nekaterih izdelkov, praviloma brez uporabe zapletenih tehničnih naprav. Dejansko je obrtna proizvodnja križanec med obrtno in množično proizvodnjo v tovarniškem okolju, ki ima določene lastnosti vsake od teh vrst proizvodnih dejavnosti.
Kljub temu, da je med obrtmi in obrtniki precej skupnega, razlike med obrtno proizvodnjo in obrtjo ne omogočajo, da bi jih združili v eno vrsto dejavnosti. Če obrtnik praviloma dela po naročilu, torej dejansko ustvari to ali ono stvar v enem izvodu, obrtniki proizvedejo cele (čeprav majhne) veliko stvari za prodajo.
Kar zadeva množično proizvodnjo, se od obrtniške dejavnosti razlikuje po neprimerljivo velikih količinah dela, pa tudi po uporabi visokotehnoloških proizvodnih sredstev, medtem ko obrtniki uporabljajo predvsem ročno delo. Seveda v primeru obrtne proizvodnje ne more biti govora o transportnem načinu dela, čeprav je tu tudi delitev dela.
Obrtniška proizvodnja v sodobnem svetu
V sodobnem svetu tovarniški način proizvodnje zaseda vodilni položaj, vendar obstajajo številne skupine blaga, ki jih izdelujejo obrtniki. Nakit je na primer večinoma produkt obrtnih dejavnosti. Enako velja za luksuzno blago, različne narodnostne in narodne noše ter dodatke. Vendar pa lahko tudi oblikovalce, ki proizvajajo zbirke oblačil za prodajo, imenujemo obrtniki, saj izpolnjujejo vsa merila.
Obrtniška proizvodnja je še vedno eden glavnih elementov gospodarstva številnih držav s konzervativnim načinom življenja. Obrtnikov je še posebej veliko v državah jugovzhodne Azije: Indiji, Nepalu, Vietnamu, Tajski, Kitajski. Takšne obrtne panoge uspešno obstajajo, zahvaljujoč strpni politiki držav v zvezi z malim podjetjem. To obrtnikom omogoča, da tekmujejo z industriali in celo nadnacionalnimi korporacijami. Poleg tega je stvar, narejena v omejenem številu izvodov (in stopnja ročne izdelave je vedno omejena), cenjena bolj kot brezličen tovarniški izdelek.
