Zgodovinsko gledano je rojstni kraj baročnega sloga Italija, oziroma Rim - Firence, Benetke in Mantova. Baročno obdobje, ki je zaznamovalo nastajajoči duh zahodne kulture, je bilo v literaturi in umetnosti v nasprotju s klasičnimi idejami.
Navodila
Korak 1
O nedvoumnem izvoru besede "barok" lahko le sanjamo. Nekateri trdijo, da so njegove korenine v portugalskem baroku, kar pomeni "biser nepravilne oblike" ali "biser z primeži". Nekdo misli, da beseda izhaja iz latinske verruca, kar pomeni "kraj napake v dragi kamen". Drugi so mnenja, da je beseda italijanskega izvora: iz italijanščine je barok preveden kot "čuden", "bizaren", "smešen". V tem smislu je baročni slog nosil negativno interpretacijo. Privrženci klasicizma so besedo "barok" imenovali vse, kar je celo nekoliko odstopalo od kanonov klasike, kar je bil zanje očiten slab okus.
2. korak
V splošnem smislu je za baročni slog značilna slovesnost, pretirano izražanje, dinamičnost, napetost, želja po združevanju različnih zvrsti umetnosti, reformizem. Vse te značilnosti baroka kot sloga so se v njem odražale deloma pod vplivom dobe, povezane z Kopernikovimi odkritji. Baročni slog je bil, tako kot Kopernikove ideje, inovativen in je na novo opredelil pogled na svet, človeka in njegovo mesto v tem svetu. Tradicija, ki je obstajala prej, je prekinila.
3. korak
Po drugi strani pa je vse, kar ima matematični izraz, prepoznano kot resnično. Oziroma je tudi doba razuma in razsvetljenstva. Naravnost baročni slog zavrača, v tem času je sinonim za nevednost, vulgarnost, grozovitost. Ženske nosijo steznike, pobelijo obraz in si na glavo nadejo nenaravne in nenavadne pričeske. Moški nosijo lasulje, si brijejo brke in brado ter uporabljajo parfume. Vse je nenaravno in ta nenaravnost se poje. Vse naravne želje in nagoni se v baročni dobi oblikujejo po načelih razuma, pa naj gre za apetit ali privlačnost do nasprotnega spola. Apetit je na primer izpopolnjen po zaslugi izuma namiznega bontona. Mimogrede, vilice in serviete so se pojavili ravno v baročni dobi.
4. korak
Bog se baročnemu človeku ne zdi kot odrešenik, temveč kot ustvarjalec in arhitekt. Kot velik urar je ustvaril ta mehanizem, imenovan svet. Od tod tudi prepričanje, da mu je zaman moliti, vendar se mora od njega učiti. Robinson Crusoe in baron Munchausen sta postala junaka tega časa. Poosebljajo dogodivščine, odkritja, tako neločljivo povezana z baročno dobo. Vsa dinamičnost, svetlost in razkošnost baročnega sloga so bili utelešeni v delih Rubensa in Caravaggia.