Interpol je 1. decembra 2010 izdal nalog za prijetje Juliana Assangea, ustanovitelja razvpitega vira Wikileaks. Od takrat je Assangeu grozila aretacija, grozi mu deportacija na Švedsko.
Julian Assange je postal svetovno znan po zaslugi omrežnega vira Wikileaks, ki ga je ustanovil in je že večkrat objavil tajne in zaupne dokumente številnih držav. Zlasti ogromno dokumentov o vodenju ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu je dobilo prost dostop.
Po objavi teh dokumentov je Assange začel zajedati, zoper njega je bil sprožen kazenski postopek spolnega nadlegovanja in posilstva - dve ženski sta na to temo na Švedskem naenkrat vložili tožbo. V odgovor je Julian novinarjem povedal, da primer očitno ni bil zaman in je verjetno povezan z afganistansko dokumentacijo, ki jo je objavil. Takoj po tej izjavi so z njega opustili obtožbo, a deset dni kasneje so zadevo ponovno odprli. Assange sam meni, da je bilo to storjeno pod pritiskom ZDA. Na Švedskem je bil izdan nalog za njegovo aretacijo, kot odgovor na to, da je Assange odšel v London. Prav ta odhod je bil razlog, da je Interpol 1. decembra 2010 Assangea uvrstil na mednarodni seznam.
Julian se je 7. decembra sam javil policiji, kjer so ga aretirali. Teden dni kasneje je bil izpuščen do sojenja z varščino v višini 240.000 funtov. Sojenje je potekalo februarja 2011 in sprejeta je bila odločitev o izročitvi Assangea Švedski. Vse pritožbe in pritožbe so bile neuspešne, sodba sodišča pa je ostala v veljavi.
Hkrati je švicarska banka PostFinance zamrznila Assangeove račune pod pretvezo, da jim je posredovala netočne podatke o kraju bivanja. Zamrznil je svoje premoženje in plačilni sistem PayPal, kar je bilo storjeno na prepričljivo zahtevo ameriškega zunanjega ministrstva. Niso zaostajali za kolegoma Visa in MasterCard, saj sta blokirala vse prejemke na račune spletnega mesta WikiLeaks. Težko je verjeti, da je bil razlog za tako množično zamrznitev računov in premoženja Assangeja "posredovanje lažnih podatkov o kraju njegovega prebivališča" ali obtožba posilstva na Švedskem.
Ko je britansko vrhovno sodišče potrdilo ukaz o izročitvi, se je Assange zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo, ki mu je dalo politični azil. Julianova odločitev je, tako kot dejanja Ekvadorja, razveselila britanske oblasti. Obstajale so celo grožnje z napadom na ekvadorsko veleposlaništvo, kasneje pa so poročali, da napada ne bo. Hkrati je status ambasade ekvadorski misiji odvzet, saj se ozemlje veleposlaništva uporablja za skrivanje zločinca in ne za predvideni namen. Po tem lahko Assangea aretirajo in formalno ostane v okviru mednarodnega prava. Kako se bo to stanje rešilo, bo pokazal čas. A vse kaže na to, da bo Julian Assange v bližnji prihodnosti še vedno izročen Švedski, nato pa bodo proti njemu v ZDA vložili nove obtožbe, kjer bo izročen.