Morda so že vsi opazili, kako na površini vode nastane tanka skorja ledu, ko ta zmrzne. Zlomljen teče po površini in utopiti ga je preprosto nemogoče. Stvar je v tem, da je trdna voda lažja od tekoče.
Arhimedov zakon
Neverjetna sposobnost ledu, da plava in plava po površini vode, je posledica le osnovnih fizikalnih lastnosti, ki jih preučujejo v srednji in srednji šoli. Z gotovostjo je znano, da se snovi pri segrevanju navadno širijo, kot je na primer živo srebro v termometru; tudi, ko temperatura pade, voda zmrzne in se poveča, tvori ledeno skorjo na površini rezervoarjev.
Povečanje količine zamrznjene vode se pogosto pokvari s tistimi, ki na mrazu pozabijo posode s tekočino. Voda posodo dobesedno raztrga.
Mnenje, da se v novonastali ledeni masi pojavljajo mikroskopske pore, napolnjene z zrakom, ni zmotno, vendar tudi ne more pojasniti dejstva, da pravilno plava gor. V skladu z načeli, ki jih je izoblikoval in oblikoval starogrški znanstvenik, ki je kasneje dobil ime Arhimedov zakon, telesa, ki so potopljena v tekočino, iz njega potisnejo s silo, ki je enaka utežnim značilnostim tekočine, ki jo izpodrine to telo.
Fizika vode
Zanesljivo je znano, da je led približno za desetino lažji od vode, zato so velikanske ledene gore v oceanu potopljene za približno devet desetin celotne prostornine in so vidne le za majhen delček. Te razlike v masi so razložene z lastnostmi kristalne rešetke, za katero je znano, da nima urejene strukture v vodi in je zanjo značilno nenehno gibanje in trčenje molekul. To pojasnjuje večjo gostoto vode v primerjavi z ledom, katerega molekule pod vplivom nizkih temperatur kažejo nizko gibljivost in majhno energijsko komponento ter s tem manjšo gostoto.
Znano je tudi, da ima voda največjo gostoto in težo pri temperaturi 4 ° C, nadaljnje zmanjšanje pa vodi do raztezanja in zmanjšanja indeksa gostote, kar pojasnjuje lastnosti ledu. Zato v rezervoarjih težka štiristopenjska voda ponikne na dno, zaradi česar se hladnejši dvigne in spremeni v ne toneči led.
Led ima posebne lastnosti, na primer odporen je na tuje elemente, ima nizko reaktivnost, se razlikuje po gibljivosti atomov vodika in ima zato nizko mejo izkoristka.
Jasno je, da je ta lastnost bistvena za ohranjanje življenja na Zemlji, kajti če bi led imel možnost, da se potopi pod vodni stolpec, bi se sčasoma lahko vsa vodna telesa Zemlje po znižanju temperatur napolnila s plastmi, ki so nenehno ki nastanejo na ledeni površini, kar bi privedlo do naravne katastrofe in popolnega izginotja flore in favne vodnih teles z ekvatorja na nasprotne polove.
