Izraz "nevtralne vode" se nanaša na vodna telesa, ki so zunaj meja držav. To so lahko oceani, morja, reke, jezera, podzemne vode in celo močvirja.
Morja in oceani zunaj ozemlja držav se imenujejo tudi "odprto morje". Ladje, ki plujejo v nevtralnih vodah, spadajo pod zakone države, katere zastava je nameščena na njih. Če je ladja vpletena v kriminalne dejavnosti, kot je piratstvo, lahko katera koli država posreduje in izvaja jurisdikcijo.
Od kod koncept "nevtralnih voda"?
S pravnega vidika pojem "nevtralne vode" svoj videz dolguje nizozemskemu odvetniku Grotiusu. Leta 1609 je bilo njegovo delo objavljeno pod naslovom "Svobodno morje". Ko so v začetku 17. stoletja številne države, vključno s Portugalsko in Španijo, začele zahtevati popoln nadzor nad vsemi morji in oceani, so se Nizozemci uprli, saj bi jim to onemogočilo trgovanje s številnimi tujimi pristanišči.
Grotius, pionir mednarodnega prava, je branil pravico do plovbe po odprtem morju. Vztrajal je, da je ozemlje morja prosto za vse in da lahko ladje prosto plujejo iz enega pristanišča v drugo.
Grotius se je v svojih izjavah opiral na rimsko pravo in običaje pomorske plovbe v Aziji in Afriki.
Meje odprtega morja
Zamisel, da bi se morala svoboda gibanja po morjih razširiti na obalo, se nikoli ni uresničila. Vprašanje, kako daleč naj se raztezajo celinske vode, je povzročilo veliko polemik. Nevarnost tihotapljenja in vojaških napadov je države, ki mejijo na morja in oceane, spodbudila, da zahtevajo pravico do voda, ki se nahajajo na njihovih obalah.
Na začetku 18. stoletja se je štelo, da so notranje vode države oddaljene tri milje. Bila je oddaljena od topovskega strela.
Leta 1982 je bila sprejeta Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu - dokument, ki potrjuje sedanje stanje. V skladu s to konvencijo vsaka država sama določi širino celinskih voda. Večina držav je to ozemlje razširila na 22,2 km. Običajno se imenuje "sosednje območje". Približno 30 držav je ohranilo enako širino 3 milje.
Konvencija predvideva tudi možnost pravice do izključne ekonomske cone. Gre za 200 milj (370,4 km) morskega območja, znotraj katerega lahko obalna država raziskuje in ima dostop do uporabe morskih virov. Hkrati lahko ladje drugih držav prosto plavajo na takem ozemlju. Vse države ne zahtevajo izključne ekonomske cone.
Obstaja tudi koncept "sosednje cone". Njegova širina je 44,4 km. Znotraj tega območja ima država pravico ustaviti ladjo in poskrbeti za inšpekcijski pregled ter po potrebi izvajati pristojnost, to je, če so kršeni zakoni te države. Vodna telesa, ki presegajo vse prej omenjene meje, veljajo za "odprto morje". Imenujejo jih tudi "nevtralne vode".
