Govorice so pojav množičnega vedenja in poseben psihološki pojav. Imajo pomembno vlogo v psihologiji množic, poznavanje njihovih zakonov pa vam omogoča nadzor nad množičnimi procesi.
V preteklosti je bil pojav množičnega vedenja povezan z delovanjem kanalov neformalnih informacij, zlasti govoric in tračev. Govorice so obstajale že od nekdaj. Ni jih mogoče izkoreniniti in prepovedati. Zato so številne študije namenjene proučevanju značilnosti nastajanja in širjenja govoric. Navsezadnje vam to omogoča nadzor nad množično zavestjo.
Govorice so vedno napačne informacije. V procesu njihovega kroženja se vsaka, tudi resnična informacija, pretvori v vrsto sprememb. Sem spadajo glajenje, ostrenje in prilagajanje. Mehanizem glajenja pomeni, da v procesu kroženja izginejo podrobnosti, ki za skupino niso pomembne, in zaplet se skrajša. Po drugi strani pa je zaplet obogaten z novimi detajli, posamezne komponente pa odsotne. Na koncu se informacije prilagodijo stereotipom in stališčem skupine, kar na koncu spremeni psihološko vsebino.
Govorice se lahko oblikujejo od zunaj namensko kot tudi spontano. Pomemben pogoj za nastanek govoric je njihov pomen za občinstvo, prisotnost zanimanja za obravnavani problem in tudi pomanjkanje informacij o tej temi. Očitno torej informacije o morebitnem pomanjkanju mleka v Latinski Ameriki ne morejo iti v kategorijo ruskih govoric. Takšna govorica za družbo ne bo zanimala in jo bo komaj kdo posredoval naprej. Hkrati se lahko najbolj neverjetne informacije na robu znanstvene fantastike, ki ustrezajo interesom družbe, pretvorijo v govorice.
Še en pomemben prispevek k pojavu govoric je nezadovoljstvo po informacijskih potrebah. Vlada lahko namerno zatira informacije, da prepreči paniko med prebivalstvom. Pravzaprav lahko to postane plodno tla za širjenje govoric in samo še poveča paniko. Govoric pogosto povzroča ne le pomanjkanje informacij, ampak tudi nezaupanje v vir njihovega širjenja. Na primer uradnim medijem ali političnim voditeljem.
Po formuli Allport-Postman je sluh zanimanje za temo, pomnoženo s pomanjkanjem informacij. Izkazalo se je, da če je ena od komponent enaka nič, govorice ne bodo pridobile porazdelitve mase.
Govorice se pojavljajo in širijo, da zadovoljijo potrebe ljudi. Pomembna psihološka funkcija govoric je čustveno sproščanje. Zato govorice najpogosteje nastajajo v razmerah psihološkega stresa. Po drugi strani pa lahko širjenje govoric pomaga zadovoljiti potrebo po čustvenem izpolnjevanju. Ugoden dejavnik za nastanek govoric je želja ljudi, da bi v življenju doživeli nekaj nenavadnega, videli nekakšno senzacijo.
Na širjenje govoric vplivata tudi okvirna bližina in ekskluzivnost informacij. Mnoge ljudi spodbuja k širjenju govoric želja po povečanju svojega ugleda in družbenega statusa v očeh drugih.
