Prostor, v katerega je potopljeno delovanje umetniškega dela, v mnogih pogledih že predpostavlja razvoj nekaterih tem in gradnjo ploskovnih struktur. To je jasno razvidno iz primera takšnega romana, kot so Očetje in sinovi.
Ker je opisani prostor v umetniškem delu vedno nekakšen avtorski koncept vesolja, ga avtor (samodejno) obdari s posplošujočim značajem.
Kot v katerem koli drugem Turgenjevem večjem delu je tudi v romanu "Očetje in sinovi" glavno prizorišče posesti posestnikov. Tu je seveda to posestvo Kirsanovih in posestvo Odintsove - prostori, s katerimi so povezane glavne ploskve in pomenske črte, ki dobijo dovoljenje v razmerju Bazarov s Pavlom Petrovičem in Odintsovo.
Zunanje delovanje
Posestvo Kirsanovih je pomembno za prizore "spopadov" med Bazarovim in Pavlom Petrovičem, njihove ideološke spore. Posestvo Odintsove - razvoj ljubezni med njo in Bazarovom. A vseeno tako v prvem kot v drugem primeru bralec vidi prostore zamrznjene, statične in le Bazarov je sposoben v njih vnesti življenje. Tako Pavel Petrovič po prihodu Bazarova opazno oživi, spremeni svoj videz iz dolgočasnega gospoda v ostrega zagovornika liberalnih vrednot itd. Odintsova, potopljena v leno, brezciljno, po njenih besedah "mirno" stanje, je skoraj pripravljena odgovoriti na občutke Bazarova, vendar v tej bitki zmaga navada. Tako Bazarov ne uspe vznemiriti ustaljenega življenja in ravno to je njegova funkcija revolucionarja.
Notranje delovanje
Poleg tega je lahko delovanje ne samo zunanje, ampak tudi notranje. In takšna akcija ima v romanu precej pomembno vlogo. To je seveda "evolucija" Bazarova, ki se začne in konča pred očmi bralca. Bazarov, ki zavrača idealistični pogled, se drži materialističnih stališč, ki jih nenehno dokazuje, vendar se po srečanju z gospo Odintsovo in razvijanju ljubezenskega občutka do nje pojavi razpoka v njegovem oklepu razuma. Tako interno dogajanje prevzame potek zapleta. Na koncu romana, skoraj ob njegovi smrti, Bazarov pravi povsem nepričakovano (za bralca), praktično poetično (vsaj od Bazarova, ki ga bralec sreča na prvih straneh, takšnih besed ni bilo mogoče pričakovati): "Pihajte v umirajočo svetilko in jo pustite ugasniti", kar govori o nekakšni notranji preobrazbi junaka (seveda ne radikalni, ker ne zavrača svojih pogledov, a vseeno spremembe, ki so se zgodile v njem so očitne). In tako eno od krajev za razvoj akcije postane notranji svet junaka, njegova duša.
