Kamniti vrt je japonski vrt. Evropejca je dokaj težko zaznati, saj to ni le element krajinskega oblikovanja, temveč del japonske kulture. Kamniti vrt je resnično umetniško delo, ki ni dano vsem v razumevanje.
Izvor japonskega kamnitega vrta je tesno povezan z verskim pogledom na svet tega ljudstva. Japonci verjamejo, da bodo kraj, kjer je veliko kamnov, izbrali bogovi sami. Dolgo časa so bili takšni kraji v kulturi tega ljudstva sveti in čisti, polni upanja, v njih so živele dobre sile. Danes je ustvarjanje skalnatih vrtov postalo prava umetnost, ki ima bolj estetski poudarek. Čeprav so za nekatere kamni na vrtu še vedno poklon duhu ognja, gora, vetra in dreves.
Glavni elementi kamnitega vrta
Kamniti vrt je pogosto ravno območje, prekrito s peskom ali majhnimi kamenčki. Vsekakor pa so najpomembnejši element kamni. Za oddaljenega gledalca se morda zdi, da se kamni nahajajo popolnoma naključno. Pravzaprav to sploh ni tako. Sestave iz skupin kamnov so razporejene po določenih pravilih. To je zelo pomemben trenutek v umetnosti ustvarjanja japonskega vrta. Najbolj zaželena skupina kamnov je trije, kar ustreza budistični triadi. Pomembno vlogo ima tudi peščena podlaga; s pomočjo grabelj se na določen način vlečejo utori. Teči naj vzdolž dolge strani vrta, okoli kamenja pa tvorijo nenavadne črte, ki so vizualno podobne lokom.
Površina japonskega kamnitega vrta simbolizira ocean, vodno gladino, sami kamni pa so kot otoki. Vsak obiskovalec vrta pa si po želji lahko predstavlja nekaj svojega, to naj mu omogoči, da se sprosti in pobegne pred vsakodnevnim bremenom. Navsezadnje je skalni vrt prostor za meditacijo, ki je zasnovan tako, da daje duševni mir in razsvetljenje.
Na japonskem vrtu je še posebej zanimivo, da kamor koli obiskovalec pogleda, bo vedno videl enako število kamnov. Vse te tankočutnosti je treba premišljevati pri sestavi vrta. Verjetno je zato pravi japonski vrt tako redek, vsaj v okviru zasebnega lastništva zemljišč.
Kamniti vrt Ryoanji
Morda najbolj znan kamniti vrt je vrt pri templju Ryoanji, sicer pa mu pravijo "vrt petnajstih kamnov". Ta tempelj je leta 1499 ustvaril mojster Soami. Površina vrta je uokvirjena z belim gramozom, na ozadju katerega je petnajst črnih hrapavih kamnov, razdeljenih v pet harmoničnih skupin. Vsakega izmed njih uokvirja zeleni mah.
Skrivnost tega vrta je v tem, da s katere koli strani ga obiskovalec petnajsti kamen vedno ostane zunaj vidnega polja. Obstaja legenda, da je le razsvetljeni videl vseh petnajst kamnov. Naravni kontrast in harmonija tega vrta že dolgo pušča pečat v glavah in srcih obiskovalcev.
