Anton Ivanovič Denikin je bil eden izmed voditeljev belega gibanja med državljansko vojno na jugu Rusije. Med vsemi voditelji belega gibanja je dosegel največje vojaške in politične rezultate. V letih 1918-1919. poveljeval prostovoljni vojski, v letih 1919-1920. je bil imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil juga Rusije. Bil je namestnik admirala Kolchaka.
Navodila
Korak 1
Leta 1918 je bil Denikin s pomočjo Antante imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil na jugu Rusije. Leta 1919 je general A. I. Denikin na jugu Rusije in Ukrajine vzpostavil režim bele gardske protirevolucije. Ta režim je bil vojaška diktatura veleposestnikov in meščanstva. Kadeti in oktobristi so podpirali Denikina.
2. korak
V začetku leta 1919 je Denikin zatrl sovjetsko oblast na Severnem Kavkazu in združil kozaške čete Dona in Kubana. Orožje, strelivo in opremo so prejeli od Antante. Po dolgotrajnih bojih spomladi 1919 je Denikinova vojska zasedla Donbas in regijo od Caricina do Harkova.
3. korak
Julija 1919 so Denikinove čete začele pohod proti Moskvi. Voronež je bil zavzet 6. oktobra 1919, mesto Orel - 13. oktobra. Tula naj bi bila zasedena. Septembra 1919 je Denikinovo vojsko sestavljalo več kot 153 tisoč bajonetov, 500 pušk in 1900 strojnic.
4. korak
Razmerje sil na južni fronti v tem obdobju je bilo naklonjeno Denikinu. Denikinova vojska je imela veliko konjenico, sile Rdeče armade so se takrat borile v odločilnih bitkah z vojaki admirala Kolčaka. Denikin je bil uspešen tudi zaradi protirevolucionarnih uporov v zaledju sovjetske vojske, podpore srednjih kmetov Ukrajine in šibkosti sovjetskega upravljanja na terenu.
5. korak
9. julija je VI Lenin državo pozval: "Vsi v boj proti Denikinu!" Sovjetska vlada je izvedla vrsto ukrepov, ki so omogočili ne samo ustavitev, temveč tudi poraz Denikinove vojske. Vojaki Južne fronte so skupaj z Jugovzhodno fronto oktobra 1919 prešli v ofenzivo, nato pa so se belogardisti začeli umikati proti jugu.
6. korak
Na ozemljih, ki so jih zasedle Denikinove čete, je bila vzpostavljena upravna in policijska oblast. Denikiniti so zagrešili množične usmrtitve, nasilje in rope. Podjetja in zemljišča so bila vrnjena prejšnjim lastnikom. Kmetje so morali lastnikom zemljišč prenašati tretjino nabranega žita in polovico sena. Delavcem so odvzeli politične pravice. Materialni položaj delavcev je bil veliko slabši kot pred revolucijo. Vse to je prispevalo k rasti revolucionarnega razpoloženja, pripravljenosti delavcev in kmetov na boj proti denikinizmu.
7. korak
V zaledju Denikinovih čet so se aktivno borili podzemniki in partizani. Srednji kmetje so začeli podpirati sovjetsko oblast. Denikinova vojska je začela razpadati. Decembra so sovjetske čete zasedle Harkov in Kijev. Konec leta 1919 je bil Donbass osvobojen, v začetku januarja 1920 pa Rostov. Marca 1920 je bila Denikinova vojska dokončno poražena. Denikin je s preostalimi vojaki pobegnil na Krim. Aprila 1920 je Denikin sprejel odstop in emigriral v tujino.
