Teroristični napad je izvajanje akcij, katerih cilj je zastraševanje prebivalstva in ustvarjanje nevarnosti množične smrti ter povzročitev škode ali drugih enako hudih posledic. Namen terorizma je vplivati na odločanje mednarodnih organizacij ali organov.
27. julija 2006 se je po sprejetju ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorističnih dejanj v kazenskem zakoniku Ruske federacije pojavila nova opredelitev terorizma. Trenutno teroristično dejanje velja za ukrep, usmerjen proti državi, katerega namen je pritisk na sprejetje želene odločitve. Popolnoma enaka opredelitev je dana mednarodnemu terorizmu.
Teroristični napad lahko stori ena oseba ali skupina oseb, za katerimi stoji neka politična organizacija. Cilji terorističnih napadov so lahko različni. Nacionalistična je izvedba določenih ukrepov, ki zasledujejo narodnoosvobodilne ali separatistične cilje.
Verski teroristični napad je boj med pripadniki različnih religij. Namen napada je spodkopati vlado in vzpostaviti versko avtoriteto. Najnovejši primer je islamistični terorizem.
Teroristični napadi, namenjeni spreminjanju notranjepolitičnega ali gospodarskega sistema države, opozarjanju javnosti na to ali drugo težavo, so socialne ali ideološke narave. Primeri anarhističnega, socialistično-revolucionarnega, fašističnega, levičarskega evropskega in ekološkega terorja služijo kot revolucionarni teroristični napad.
Opozicijski teroristični napad so ukrepi, usmerjeni proti odločitvam sedanje vlade.
Vlada je dolžna sprejeti vse ukrepe za boj proti terorizmu in vzdrževanje stabilnih razmer v državi. Toda v mnogih državah obstajajo teroristična dejanja, namenjena podpori terorističnih skupin v drugih državah, s čimer se prebivalstvo ustrahuje, da bi podprlo vladajoči režim.
Za preprečevanje terorističnih napadov se uporabljajo progresivne metode, pri katerih vlada popušča delno ali konzervativno - brezpogojno uničenje teroristov.
