Ponižnost je ena glavnih krščanskih vrlin, sinonim za samozadovoljstvo, sozvočje s samim seboj in svetom okoli nas. Tisti, ki so daleč od pravoslavne vere, imajo o tem konceptu pogosto povsem napačno predstavo, saj verjamejo, da je krščanska ponižnost v človeku utelešena v obliki zatiranja, popolne poslušnosti, stalnega občutka neutemeljene krivde, nepripravljenosti in nezmožnosti obrambe lastnega interesov.
Navodila
Korak 1
Ponižnost v krščanstvu je ena glavnih vrlin vernika, ki jo razumemo kot sprejemanje vsega, kar obstaja, ne glede na voljo uma in srca. Pojma "krščanska ponižnost" ne bi smeli dojemati v kontekstu "pomiriti" ali "ponižati", ker je krščanska ponižnost zelo blizu konceptu "filozofske mirnosti", ki jo dosežemo z okrepljenim notranjim bojem, ki vodi v moč duha in popolne harmonije tako zunanjih kot notranjih …
2. korak
Biti ponižen pomeni ne popuščati se draženju, biti sposoben obvladovati svoja čustva, ne dati proste roke črnim mislim in nepravičnim dejanjem. Krščanska ponižnost sploh ni pasivnost, temveč ravno nasprotno, manifestacija značaja in volje.
3. korak
Verjame se, da človek z molitvijo za ponižnost ne ponižuje, temveč nasprotno zahteva modrost in ustrezno dojemanje sebe in drugih. V pravoslavju je krščanska ponižnost razdeljena na tri glavna področja: ponižnost pred Bogom, samim seboj in bližnjimi. V prvem primeru ponižnost pomeni popolno prepoznavanje in razumevanje svojih grehov, željo po pridobitvi neke vrste kreposti, upanje na odpuščanje Vsemogočnega. Oseba naj ne samo sprejema življenjske stiske, temveč se mora tudi s tem testom obnašati modro in potrpežljivo, ne da bi se malodušila, temveč da svojo dušo napolni z optimizmom in pripravljenostjo za reševanje kakršnih koli težav.
4. korak
V odnosu do ljudi okoli sebe se krščanska ponižnost kaže kot umirjenost, pomiritev čustev in strasti, kar lahko privede do resnih posledic, nerazumne jeze, razdražljivosti. Oseba mora iti v stanje popolne harmonije z drugimi, zmaga dobrega začetka nad zlim.
5. korak
Morda je najpomembnejši del pridobivanja krščanske ponižnosti ponižnost s samim seboj, z lastnimi zaslugami in pomanjkljivostmi, popolna pripravljenost za ustrezno zaznavanje sebe in svojih zmožnosti. Da bi človek dosegel stanje krščanske ponižnosti, se mora naučiti iskreno priznati svoje napake in odpuščati storilcem.
6. korak
Pošteno se verjame, da krščanska ponižnost ni le v položaju menihov ali duhovščine. Ta visoka stopnja samospoznanja je na voljo povprečni osebi. In to je povsem enostavno narediti. Samo naučiti se je treba na svet okoli sebe gledati odprtega duha, poskušati ne samo poslušati, ampak tudi slišati, razumeti svoje duhovne težnje, postati lastnik močnega in strukturiranega notranjega "jaz".