Ko razmišljate o emigraciji na Kubo, morate najprej upoštevati, koliko časa na leto boste tam preživeli, ali ste razpoloženi za nakup lokalnih nepremičnin ali ste morda celo osredotočeni na iskanje službe. Kuba je precej nekonvencionalna izbira za priseljevanje.
Navodila
Korak 1
Kuba je zadnja socialistična država na zahodni polobli, njeno gospodarstvo pa je hudo poškodoval orkan 2011 po reformi leta 2010, ki je svoj tok spremenila v turizem. Tako državi ne manjka samo služb za same Kubance, ampak priseljenci praktično ne morejo zaslužiti denarja. Razen če boste delali na Kubi v podružnici velikega evropskega ali ameriškega podjetja. Potem lahko računate na zadosten dohodek z minimalnim znanjem španskega jezika.
Pridobite vizum za vstop v državo. Če ste državljan Rusije in boste na Kubi ostali manj kot tri mesece, lahko to formalnost izpustite. Za tiste, ki nameravate tam ostati dlje časa, poskrbite za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Tujec lahko pridobi kubansko državljanstvo pod pogojem, da so bili njegovi starši Kubanci ali zaradi izjemnih storitev v državi. Medtem dovoljenje za prebivanje daje skoraj enake pravice kot kubansko državljanstvo.
2. korak
Če želite zakonito pridobiti dovoljenje za prebivanje, si usodo (vsaj uradno) povežite s kubanskim državljanom. Hkrati pa morajo novopečeni sorodniki pred prihodom podpisati zavezo, da vam bodo zagotovili stanovanje. Na Kubi si lahko lastnik avtomobila, nepremičnin pa ne.
3. korak
Drugi način pridobitve dovoljenja za prebivanje je odhod na Kubo kot uslužbenec tujega podjetja s predstavništvom v državi. Lahko tudi prevzamete začasni raziskovalni in razvojni projekt za kubansko vlado (kar je zelo malo verjetno).
Če se torej odločite za tako ključen korak in se izselite na Kubo, najprej preberite njihovo ustavo, morda vam ne bo všeč življenje v socialistični, ampak totalitarni državi.
4. korak
Ne pozabite, da so cene hrane in potrošniškega blaga (včasih ne najboljše kakovosti) v državi precej visoke. Morda je zato precej pogosta težnja, da na Kubi nekaj mesecev na leto živimo od nakopičenega denarja ali pa trajno živimo z rednimi denarnimi prejemki sorodnikov zunaj države. Prebivalci poročajo o motnjah v oskrbi z elektriko in vodo, pomanjkanju zdravil in javnem zdravstvu.
