Izganjanje je ukaz, naj demon zapusti telo osebe, živali, stvari ali kraja, dano v imenu Boga. To je oblika blagoslova ali zakramentala, ki jo v določenih situacijah in potrebah izvaja duhovnik nad osebo.
Navodila
Korak 1
Izganjanje vključuje več vrst dejanj. Cilji in metode izganjanja so lahko različni, vendar se v vsakem primeru to dejanje izvaja v skladu z navodili rimskega rituala.
2. korak
Slovesno ali veliko in javno izganjanje je najbolj znano, zlasti za filme in literaturo. Namen takega izganjanja je popolnoma pregnati demona iz obsedene osebe in se nato znebiti kakršnih koli demonskih vplivov. Takšen izgon izvaja lokalni ordinarij (duhovnik z določeno obliko oblasti, najpogosteje škof). Vsak duhovnik lahko postane eksorcist, če deluje na podlagi dovoljenja ordinarija škofije. Slovesni eksorcizem poteka na osamljeni lokaciji, na primer v kapeli, kjer je veliko svetih podob in ikon. Poleg navadnega duhovnika lahko pri eksorcizmu sodelujejo tudi drugi duhovniki in posvetne osebe, katerih naloga je moliti za obsedeno osebo; tem udeležencem je prepovedano izgovarjati formule eksorcizma. Postopek lahko traja od nekaj minut do ur, med katerimi Navadni uporablja določene formulacije ukaza, da prisili demona, da zapusti človeško telo. Izganjanje se praviloma izvaja večkrat.
3. korak
Zasebni ali majhni eksorcizmi se imenujejo molitve, ki jih izvajajo vsi verniki v trenutkih mučenja in skušnjave hudobnega. Običajno se na manjše izganjanje govori kot priprošnje molitve in molitve za odrešenje, ki jih lahko uporabljajo verske skupnosti pod vodstvom diakona ali duhovnika. V pravem pomenu besede takšne molitve niso izganjanje in jih ni mogoče uporabiti, če se izkaže, da je oseba, ki potrebuje pomoč, obsedena. V tem primeru se je treba obrniti na slovesno izganjanje.
4. korak
Uporaba posvečenega olja, vode, soli ali kadilnice s strani katerega koli vernika v ustreznih situacijah se prav tako šteje za izganjanje. Poleg tega lahko vse te predmete posveti navaden duhovnik, ne nujno eksorcist.
5. korak
Znanje o dobrih in zlih duhovih, ki so vdrli v ljudi, in načinih njihovega izgona je obstajalo v večini politeističnih religij že veliko pred prihodom krščanstva. Kristjani verjamejo, da je bil Jezus Kristus prvi eksorcist. Ozdravil je obsedenca, ki je živel v grobnicah, in demoni, ki so po Jezusovem ukazu zleteli iz njega, so pobili čredo prašičev in jih posedovali, zaradi česar je njihova oblast nad ljudmi prenehala. Kristjani verjamejo, da bi lahko zaradi daru izganjanja, ki ga je Bog obdaril z nekaterimi svetniki, iz ljudi pregnali zle duhove.
