Ne samo ljudje, ampak tudi živali se skušajo čim prej skriti pred poletnim dežjem. Ptice in žuželke v deževnem vremenu ne letijo. Če pa pustite okno odprto v dežju, bodo komarji zagotovo prileteli v sobo.
Komarji so sorazmerno majhne in precej krhke žuželke. Kažejo pa neverjetno vitalnost in nas kljub številnim zaščitnim in odvračilnim sredstvom še naprej grizejo. Toda najbolj presenetljiva lastnost te žuželke je sposobnost letenja v dežju.
Za komarja neposreden zadetek dežne kaplje pomeni približno enako kot tritonski tovornjak, ki pade na osebo, to je takojšnjo smrt. Navadna dežna kaplja tehta približno 50-krat več kot komar in če zadene žuželko, ki sedi na vodoravni površini, jo ubije. In kljub temu se komarjem v dežju uspe precej premikati.
Pred kratkim je bil v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavljen članek, v katerem je dinamika trka dežne kaplje in letečega komarja obravnavana s fizičnega vidika. Za razumevanje osnovnih načel interakcije kapljic žuželk so znanstveniki uporabili visokohitrostno kamero. Poskus je bil izveden v posebni instalaciji, kjer je bil za razprševanje s črpalko simuliran dež.
Povprečna velikost telesa komarjev je 2-3 mm v širino in višino ter približno 7 mm v dolžino s težo 2 miligrama. Kapljica vode tehta 100 miligramov, njen premer pa je 2-3 mm. Glede na povprečno pogostost padajočih dežnih kapljic in njihovo hitrost približno 9 metrov na sekundo lahko sklepamo, da se bo trk žuželke in kapljice zgodil vsakih 20 sekund.
Znanstveniki so lahko ugotovili, da se žuželka, ko kapljica zadene v noge, prevali vstran. Če udari telo, se komar s padcem nekaj časa premika za približno 60 mm in ga nato zapusti. Tako lahko žuželka popolnoma varno leti v dežju. Močne padavine pa komarju smrtno ogrožajo, saj ga pogosti curki lahko pribijejo na tla.
