Socialna prilagoditev omogoča ljudem normalno delovanje v družbi. To je ena glavnih smeri človekovega razvoja, ki poteka skozi vse njegovo življenje. Pri socialni prilagoditvi je običajno razlikovati več glavnih stopenj.
Najprej poteka primarna socializacija otroka. To je osnova, na kateri bodo odvisni drugi koraki. Kako dobro bo otrok razumel osnovna načela, tradicijo in značilnosti vedenja v družbi, uspešnejše bo njegovo nadaljnje družbeno življenje. V tej fazi ima družina najpomembnejšo vlogo.
Ožji sorodniki (zlasti starši) postavljajo temelje za ideje o družbi, njenih vrednotah in normah ter družbenih vlogah. Če na primer starši že od otroštva negativno govorijo o kateri koli družbeni skupini, potem lahko otrok odraste z absolutnim prepričanjem, da ima prav. Enako velja za katero koli drugo področje. Zato velja vzgojni proces za enega najpomembnejših v življenju katere koli osebe.
Sekundarna socialna prilagoditev
Ta izraz se razume kot socializacija, ki poteka zunaj doma. Takoj, ko je otrok sposoben normalno komunicirati z neznanci, ima možnost ovrednotiti druga stališča. Šola je presenetljiv primer. Tu pridejo v poštev nova pravila in predpisi, ki jih je treba upoštevati.
Neupoštevanje določenih pravil lahko močno škoduje otrokovim družbenim odnosom. Manj verjetno je, da na primer pri skrivanju najdete prijatelje. Če otrok nekako ne uspe v celotnem razredu, ga lahko razglasi za bojkot. Te napake omogočajo boljše razumevanje interakcije z drugimi ljudmi. Poleg tega so otroci poleg lastnih napak pozorni tudi na druge in tako pridobivajo izkušnje brez večje škode.
Druge vrste socialnih prilagoditev
Nadalje se procesi socializacije nalagajo drug na drugega. Zgodnja socializacija se praviloma pokaže med prvimi. Njeno bistvo je v tem, da človek vadi prihodnje družbene vloge. Na primer, fant in dekle lahko živita skupaj, ne moreta pa biti poročena. Tako preizkušajo prihodnje vloge in pridobivajo nove socialne veščine (skupno življenje, dolgotrajni odnosi itd.).
Resocializacija nastopi v poznejši starosti. Na tej stopnji človek spremeni svoj odnos do kakršnih koli družbenih vprašanj, pridobi nova znanja in je izpostavljen tudi notranjim vrednotam. Na primer, človek bi bil lahko prepričan v premoč ene od družbenih skupin, vendar je po svetlem incidentu spremenil svoja stališča. Proces resocializacije traja vse življenje.
Skupinska in organizacijska socialna prilagoditev omogoča človeku, da se navadi na ekipe. Skupina hkrati pomeni preprosto bivanje v timu in izvajanje pravil, organizacijsko pa pridobivanje potrebnih veščin za delo s kadri za dosego zastavljenih ciljev.
