Parlamentarna republika je ena od sort republiške strukture države, v kateri večina oblasti pripada parlamentu in ne predsedniku. Trenutna vlada je v nasprotju s predsedniško republiko odgovorna ravno izvoljenemu parlamentu.
Kdo nadzoruje pooblastila za oblikovanje vlade?
Pri tej obliki vlade se izvršna veja oblikuje iz posameznih poslancev strank, ki so na parlamentarnih volitvah prejele večino glasov.
Takšna vlada lahko ostane na oblasti, če jo podpirajo predstavniki parlamenta ali bolje rečeno večina. In v primeru izgube zaupanja vlade obstajata dva načina rešitve - bodisi odstop vlade bodisi možna razpustitev parlamenta, ki jo je na zahtevo vlade sprožil vodja države. V tem primeru so razpisane nove parlamentarne volitve.
Takšen sistem upravljanja velja za tipičen za razvite države s samoregulativnim gospodarstvom. Na primer za Italijo, Turčijo, Nemčijo in Izrael ter druge države.
Prebivalci teh držav običajno ne glasujejo za posamezne kandidate, temveč za liste volivcev določenih strank.
Pooblastila glavnega organa oblasti v parlamentarni republiki
Parlament poleg veljavne zakonodaje s podobnim sistemom upravljanja države nadzoruje tudi celotno vlado države. Ima tudi skoraj popolno finančno moč, saj so poslanci tisti, ki razvijajo in potrjujejo državni proračun.
Parlament je tisti, ki določa tudi možne načine socialno-ekonomskega razvoja države in usmeritve notranje in zunanje politike. Se pravi, da v svojih rokah drži najpomembnejše državne pristojnosti.
Vodja države v parlamentarni republiki - kdo je in kakšna pooblastila ima?
Dosedanjega predsednika izvolijo le poslanci parlamenta ali delovna skupina (kolegij), ki so jo sestavili.
To načelo je glavni sistem parlamentarnega nadzora nad izvršilno vejo države.
To pomeni, da je predsednik formalno vodja države, ne pa šef vlade. Sedanjega predsednika vlade lahko imenuje, vendar le med vodji frakcij, ki so zastopane v parlamentu ali imajo parlamentarno večino.
Predsednik ne more razglašati zakonov, izdajati odlokov, nagraditi predstavnike izvršilne veje oblasti, obsojence po amnestiji, imeti predstavniške funkcije, odobriti sestavo kabineta ministrov in tudi nima pravice odpreti prve seje parlamenta po njegovem sklicu.
Tako na primer v Italiji na predsedniških volitvah sodelujejo trije izvoljeni predstavniki iz vsake regije države. In v Zvezni republiki Nemčiji sedanjega predsednika izvoli zvezna skupščina, ki jo sestavljajo poslanci Bundestaga, ki jih izvolijo predstavniki nemških držav.
