Antarktiko, zadnjo celino, ki so jo odkrili Evropejci, so tako poimenovali ruski navigatorji Thaddeus Bellingshausen in Mikhail Lazarev. Zdi se, da bi celino lahko imenovali Ledene dežele ali Zamrznjeni Dals, zakaj ima tako neslovansko ime?
Navodila
Korak 1
Omeniti velja, da so znanstveniki že pred odkritjem te ledene celine postavili predpostavke o njenem obstoju. Toda pogosto je bila ta neznana celina bodisi zastopana kot del Avstralije bodisi združena z Južno Ameriko. Ko so se med rusko ekspedicijo leta 1820 ugibanja o njenem obstoju potrdila, se je ta oddaljena dežela na Južnem polu imenovala Antarktika. Potem se je sčasoma ta beseda preoblikovala v nam bolj znano - Antarktiko, zakaj, danes lahko le ugibamo, obstaja pa predpostavka analogije s potopljeno Atlantido, nekakšna igra besed.
2. korak
Ni težko razumeti, zakaj je prvo ime za Antarktiko Antarktika. Ta beseda ima grške korenine. Prvi del tega je "anti", torej "nasprotno". Druga polovica besede pojasnjuje nasprotovanje - Arktika, območje Zemlje na severnem tečaju, ki ga človeštvo pozna že dolgo. Polarnost teh geografskih enot pojasnjuje, zakaj je bila predpona preprosto dodana imenu drugega, kar besedi daje nasprotni pomen.
3. korak
Kar zadeva ime "Arktika", je tudi grškega izvora. "Arktos" v prevodu od njega je medved. Lahko bi domnevali, da so polarne dežele in led na severnem tečaju preprosto imenovali "medvedji". In to ni brez razloga, ker tam najdemo polarne medvede. Obstaja pa še ena različica izvora besede "Arktika". Dejstvo je, da je Polarna zvezda, ki je del ozvezdja Velika medvedka, med dnevnim vrtenjem Zemlje praktično nepomična. Od nekdaj se uporablja kot referenčna točka. In ker se nahaja nad severnim tečajem, so bile vse polarne dežele imenovane Arktika, torej pod medvedom. Toda ne glede na etimologijo besede "Antarktika" pomen ostaja - medvedov na južnem polu ni.
