Ko sta oče in sin Čerepanovih prvič v Rusiji zgradila stroj, ki se je zaradi moči pare lahko premikal po tirnicah, si zanj niso izmislili novega imena, ampak so uporabili že znano besedo "parnik".
Navodila
Korak 1
"Dimni steber vre, parnik kadi. Raznolikost, veselje, navdušenje, pričakovanje, nestrpnost, pravoslavci zabavajo naše ljudi. In hitreje, hitreje kot bo, vlak drvi na prosto", - te besede zvok v znameniti "Mimoidoči pesmi" Nestorja Kukolnika in Mihaila Glinke. Napake ni: v prvi polovici 19. stoletja so bili parni stroji na lastni pogon v Rusiji resnično imenovani parniki. Resda ne za dolgo, le tri leta, a to dejstvo je skupaj s priljubljeno pesmijo uspelo priti v anale zgodovine.
2. korak
Za prve čudežne stroje ustreznega imena ni bilo mogoče takoj najti. V uradnih poročilih in inženirskih dokumentih so bili omenjeni kot skuterji parni stroji, parni vagoni, celo parni vozički, vagoni in kočije. Novinarji tistih let so poskušali drug drugega nadmudriti v epitetih za izum: bodisi so jih imenovali »divja zver«, potem pa »železni velikan«.
3. korak
Jasno je, da je "parnik" laikom nosil bolj razumljiv pomen - avtomobil, ki "gre na trajekt". Ostalo je le spremeniti drugi koren, ker je v njem glavno, da ima srečo. In tako se je končno pojavila beseda "parna lokomotiva".
4. korak
Prvič je bil objavljen v časopisu "Northern Bee" leta 1837: "Tu prihaja parna lokomotiva z dimnikom, iz katerega izhaja dim; avto za seboj vleče več vozov, ki sprejmejo več kot 300 ljudi, sila je enaka moči 40 konjev; v eni uri preteče prostor 30 verst ". Torej založnik časopisa Nikolaj Grech velja za pogojnega avtorja besede. Istega leta je novi izraz v svojem poročilu za cesarski kabinet uporabil Franz Anton von Gerstner, graditelj prve železnice v Rusiji od Pavlovska do Carskega Sela. Po velikem šefu so besedo začeli uporabljati manjši uradniki, kmalu pa jo je spoznal vsak prebivalec države.
5. korak
Mimogrede, kljub izumu Čerepanov so avtomobili, kupljeni v tujini, prvi vozili po ruskih tirnicah. In tam so jim rekli lokomotive.
