Verovanje v čudeže običajno pripišemo majhnim otrokom, saj samo oni lahko mislijo, da na svetu dejansko obstajajo vile, čarovniki ali zmaji. Vendar pa tudi odrasli potrebujejo vsaj malo čudeža v življenju.
Vera v čudež je pomembna za vsakega človeka. Daje upanje, omogoča premagovanje težav, ohranja pozitiven odnos in dober odnos do življenja.
Otroško prepričanje v čudeže
Majhni otroci svet dojemajo povsem drugače kot odrasli. So bolj brez obrambe in premalo močni, da bi zdržali strah in stisko. Zahvaljujoč temu otroci razvijejo nekakšen zaščitni mehanizem: začnejo verjeti, da obstaja neka sila, ki jih lahko reši strahu ali trpljenja. Tako se pojavi ideja o vsemogočnih starših, ki zmorejo vse, pa tudi o dobrih in zlih čarovnikih in bitjih. V odrasli dobi se ta občutek vsemogočne podpore pogosto razvije v versko prepričanje, ki pripisuje Vsemogočnemu vse nenavadne manifestacije.
Vera v čudež pri otrocih razvija domišljijo, ustvarjalno mišljenje, spodbuja otrokovo sposobnost sanjanja. To mu bo v prihodnosti pomagalo, da si bo v življenju postavil cilje, se spoprijel z neuspehi in pogumno pogledal v prihodnost. Zato ima čudež v otrokovem življenju pomembno vlogo in mu tega ni treba prezgodaj odvzeti. Najbolje je, da starši čim dlje podpirajo otrokovo vero v Božička, zlato ribico, igrače, ki govorijo, saj prav to predstavlja otroštvo.
Odnos odraslih do čudežev
V odrasli dobi je pomembno tudi verovanje v čudež. Odstrani okvir in številne komplekse človeka, ko ugotovi, da nič ni nemogoče, tudi če nekaj ne sodi v običajno idejo. Sposobnost premagovanja meja razuma ni podrejena vsem, toda tisti, ki se tega naučijo, nenehno iščejo nove poti, najdejo pot iz obupnih situacij, premagajo ovire, svoj cilj bodo zagotovo dosegli, so pred nami tekmecev ali tekmecev. In izredno koristno je, če to lahko počnemo v nenehno spreminjajočem se svetu.
Vendar pa je večina odraslih precej ciničnih, ker verjamejo v nekaj nematerialnega, česar ne morejo dokazati. Njihov razlog in logika včasih ubijeta vsako priložnost za nerazumno razmišljanje in si dovolita verjeti v nemogoče. Ko pa človek zapre priložnost za čudež ali kaj nenavadnega, potem včasih tudi opusti svojo intuicijo in to mu omogoča, da napove potek dogodkov ali vidi perspektivo v kakšni izdaji ali dejavnosti. S prepovedjo intuitivnega razmišljanja si človek odvzame srečo, srečo, ki se nenadoma pojavi na poti, ne vidi signalov, ki mu jih daje usoda.
Seveda lahko rečemo, da na svetu nič takega ne obstaja, ves uspeh pa je le naključje, a brez vere niti tega ne more doseči. Z verovanjem v nekaj ljudje pokažejo svojo pripravljenost sprejeti spremembe in pozitiven odnos do njih. Vse to daje moč in priložnost za uresničitev njihovih želja in idej. Poleg tega je verovanje v čudež sposobnost iskanja dobrega in dobrega, ki se ohrani v duši vsakega človeka.
