Vsi dobro vemo, da v ruski abecedi obstajata dve črki, ki ne pomenita zvoka, ne moreta začeti besed in jih napisati z veliko začetnico. Seveda so to mehki in trdi znaki. Ni naključje, da se te črke imenujejo "znaki": njihova uporaba pomaga pravilno prenašati zvok besed. S pomočjo mehkega znaka se poleg tega oblikujejo slovnične oblike besed, povezane z različnimi deli govora. Upoštevajte možnosti črkovanja za ta znak.
Navodila
Korak 1
Mehki znak je potreben za mehčanje soglasnikov, ki stojijo pred njim (ne da bi ga tako imenovali). Lahko je na sredini in na koncu besed: "rezina", "lučke", "november", "junij", "sol", "konj". Včasih pisanje mehkega znaka pomaga razlikovati pomen: primerjajte besede "polica - polka", "banka - kopališče", "kot - premog", "pomol - mol". Vendar je treba opozoriti, da je veliko besed, pri katerih mehkoba prejšnjega soglasnika ni označena z mehkim znakom: "zavitek za sladkarije", "rezina", "dež", "dežnik", "januar". Pri takih besedah največkrat mehkobo soglasnika določa mehka soglasnica, ki ji sledi. Mehki znak ni potreben v kombinacijah z mehkimi neparnimi soglasniki: "chk", "chn", "nch", "schn" ("ribja kost", "noč", "krof", "pomočnik"). Tu je izjema črka "l": mehkobo tega soglasnika je vedno treba pisno prenesti s pomočjo "b" ("bolan", "zvonec", "ventilator", "sled").
2. korak
Mehki znak služi za ločevanje soglasnikov in samoglasnikov pri pisanju "e", "e", "u", "I", "in". Kot ločevalni se uporablja v korenu, med korenom in koncem (ne pa tudi za predpono), uporablja se v besedah tujejezičnega izvora pred samoglasnikom "o" (medaljon, "juha", " chignon ").
3. korak
Tradicionalne črkovanja mehkega znaka v slovničnih oblikah besed različnih delov govora določajo številna pravopisna pravila. Pri samostalnikih je mehak znak indikator 3 sklanjalne oblike: "mol", "noč", "tiho", "trepetanje". Glagoli zahtevajo, da se piše v več primerih: v 2. osebi ednine ("umij se", "pohiti", "preganjaj"); v imperativnem razpoloženju ("rez", "namaz", "železo"); v nedoločeni obliki ("izreži", "zaščiti", "razširi", "tekmuj"). Na koncu (5-20, 30) in na sredini (50-80, 500-900) številskih imen je potreben mehak znak. Zapisano je v vseh narečjih, ki se končajo s sikanjem (izjeme so »že«, »poročen«, »nevzdržno«).