Napačne sodbe so ločen in zelo zabaven del logike. Pogosto jih najdemo v vsakdanjem govoru in so praviloma naključne (paralogizmi). A če je pri sklepanju namerno prišlo do logične napake z namenom, da se sogovornika zmede in odvrne od pravega razmišljanja, potem govorimo o sofizmu.
Izvor sofizma
Beseda "sofizem" ima grške korenine in prevedena iz tega jezika pomeni "zvit izum" ali "trik". Pod sofizmom je v navadi sklep, ki temelji na neki namerno napačni izjavi. Za razliko od paralogizma je sofizem namerno in namerno kršenje logičnih pravil. Tako vsak sofizem vedno vsebuje eno ali več, pogosto precej spretno prikritih logičnih napak.
Sofisti so bili imenovani nekateri starogrški filozofi 4. - 5. stoletja pred našim štetjem, ki so dosegli velik uspeh v umetnosti logike. Potem pa so se v obdobju moralnega propada v družbi stare Grčije eden za drugim začeli pojavljati tako imenovani učitelji zgovornosti, ki so imeli za svoj cilj širjenje modrosti, zato so se tudi imenovali sofisti. Razmišljali so in svoje sklepe prenašali v množice, vendar je bil problem v tem, da ti sofisti niso bili znanstveniki. Številni njihovi govori, prepričljivi na prvi pogled, so temeljili na zavestno napačnih in napačno interpretiranih resnicah. Aristotel je o sofizmu govoril kot o "namišljenih dokazih". Resnica ni bila cilj sofistov; skušali so zmagati v sporu ali dobiti kakršno koli praktično korist na kakršen koli način, s poudarkom na zgovornosti in izkrivljenih dejstvih.
Primeri namernih logičnih napak
Tovrstne napake so še posebej pogoste v starih matematičnih vedah - aritmetični, algebrski in geometrijski sofizmi. Poleg matematičnih obstajajo še terminološki, psihološki in končno tudi logični sofizmi, ki so večinoma videti kot nesmiselna igra, ki temelji na dvoumnosti nekaterih jezikovnih izrazov, podcenjevanju, nedodelanosti in razliki v kontekstih. Na primer:
»Človek ima tisto, česar ni izgubil. Moški ni izgubil repa. Torej ima rep."
»Videti je mogoče brez desnega očesa, tako kot brez levega očesa. Poleg desne in leve osebe človek nima drugih oči. Iz česar izhaja, da za ogled sploh ni treba imeti oči."
»Več vodke boste popili, bolj se bodo tresle roke. Bolj ko si rokujete, več alkohola se bo razlilo. Več kot se razlije alkohola, manj se bo spil. Zaključek: da pijete manj, morate piti več."
»Sokrat je človek, po drugi strani pa človek ni enak Sokratu. To pomeni, da Sokrat ni Sokrat, ampak nekaj drugega."
